Omemba: Ivo Hvalica

»Dobili smo Jugoslavijo, a belega kruha in kavarne ni bilo več.«

»Po vojni se oče vrne, kavarna je zopet začela obratovati, delali smo sladoled za ameriške vojake, živeli smo – to so nepozabni časi – zelo, zelo dobro. Američani so naš obmejni predel cone A zasuli z vsakršnim blagom, prav nobenega pomanjkanja ni bilo.«

»Sem letnik 1936 in to žganje vsebuje 36 zdravilnih zelišč, nabranih od Solkana do vrha hriba, na katerega se povzpnem vsak dan.«

»Bil sem v eni stranki in konec, čeprav sta me še na predzadnjih volitvah dve vabili v svoje vrste.«

»Povedati moram, da je Jugoslavija širila strahotno propagando. Bili smo zavedni, sam sem bil še posebno vehementen pionir in sem na otroški način zganjal projugoslovansko propagando že v času zavezniške vojaške uprave, kar je svojevrsten paradoks.«

»Omenil sem že, kdaj se mi je spustila zavesa in sem zasovražil Jugovino in komunizem. Nikoli nisem bil v partiji (ZKJ – Zveza komunistov Jugoslavije, op. a.).«

»Ta zgodba o maketi je tragikomična. Lahko uporabimo pregovor – lovimo muhe, uhajajo sloni. Kaj pa če se je s tem zamegljevalo vse drugo?«